S pooblastilom Izvršnega odbora Društva za športno rekreacijo Murska Sobota in kot podpredsednik Komisije za ohranjanje identitete in vrednot sokolskih društev in telesnovzgojnih društev »Partizan« na Slovenskem, ki deluje v okviru Športne unije Slovenije,
vas vabim na predavanje, dr. Tomaža Pavlina, s predstavitvijo Zbornika Naša pot, posvečenega 150 letnici sokolstva na Slovenskem in slovanskem jugu.
Predavanje bo v petek, 20. novembra 2015, s pričetkom ob 16. uri, v prostorih Pokrajinske inštudijske knjižnice, v Murski Soboti, Zvezna ulica 10, Murska Sobota.
Predstavitev predavatelja:
Dr. Tomaž Pavlin je rojen Ljubljančan, študiral je zgodovino in sociologijo kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Vzporedno je bil tudi aktiven športnik, hokejist, član ljubljanske Olimpije. Podiplomski študij je zaključil leta 2001 z obrambo doktorske disertacije z naslovom »RAZVOJ SOKOLSTVA V SLOVENIJI MED LETI 1929-1941«. Od leta 2002 je zaposlen na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, kjer je nosilec predmeta Zgodovina športa.
Svoje znanstvene in strokovne izsledke s področja telovadbe, olimpijstva in športa objavlja v različnih znanstvenih in strokovnih člankih, v letu 2013 je bil tudi urednik zbornika Naša pot, posvečenega 150 letnici sokolstva na Slovenskem in slovanskem jugu.
Predavanje:
Predavatelj bo svoje predavanje posvetil orisu sokolstva in vpetosti v slovensko-jugoslovanski vsakdan:
Že leta 1863, z uvedbo ustavnega življenja v Habsburškem cesarstvu in vzpostavljanjem civilno-društvene organiziranosti, je bilo v Ljubljani ustanovljeno telovadno društvo Južni Sokol. Ideja društvene telovadbe, vpete v slovenski nacionalizem, se je širila iz Ljubljane med slovenstvo ter se prelevila v moderno narodno telesnovzgojno gibanje. Sokolska društva so se 1905 povezala v Slovensko sokolsko zvezo, ki se je včlanila v Mednarodno gimnastično zvezo (1907).
S koncem prve svetovne vojne, prevratom in organiziranjem jugoslovanske države, so se slovenski sokoli združili s hrvaškimi in srbskimi v Jugoslovansko sokolsko zvezo. Sokolska organizacija se je soočila z izgubo primorskih sokolov, zato pa se je širila v Prekmurju, kjer je pomembno vplivala na narodno oblikovanje.
Ob okupaciji 1941 je sokolstvo podprlo upor, z osvoboditvijo 1945 pa je bilo temelj organiziranja prosovjetske fizkulture. Ta tip organiziranosti je veljal do Informbiroja 1948, na kar je bila organizirana Telovadna zveza, ki pa ni več prevzela sokolskega imena, pač pa se je poimenovala v TVD Partizan.
Pravni naslednik soboškega TVD Partizan pa je vse od nove registracije društev po osamosvojitvi, Društvo za športno rekreacijo, ki se s telovadnico, ki jo je zgradilo sokolsko društvo, lahko identificira s sokoli, kakor tudi s svojo razgibano športno rekreativno dejavnostjo, ki vključuje članstvo od tretjega do petinosemdesetega leta starosti. Od leta 2010 do letošnjega leta je po sklenjeni pogodbi med ŠUS in DŠR, bilo društvo tudi večinski lastnik nepremičnin z vpisom v Zemljiško knjigo. Športne aktivnosti, ki jih je gojilo že sokolsko društvo, nikoli niso v celoti prenehale, vselej so se prilagajale času. S svojimi prizadevanji pa je društvu uspelo nepremičnine prenesti v letošnjem letu, v last naše Mestne občine, društvo bo imelo pa še naprej domicil v tem domu (glede na interes občanov, bomo dali prave informacije ob predavanju oz. v razpravi)
Vljudno vabljeni in prijazen pozdrav!
Podpredsednik DŠR: Jože Stvarnik, l.r.
