50. obletnica Atletskega kluba Pomurje, ki jo danes praznujemo, je ponudila priložnost, da zberemo in pripravimo gradivo o razvoju te športne panoge v Murski Soboti.
V okviru zbirke »Športna knjižnica«, ki jo izdaja Športna zveza Murska Sobota, so atletski delavci zbrali gradivo za 11. knjižico: »Atletika v Murski Soboti«. V knjižici najdemo opisane prve zametke iz leta 1920, predstavljeno je dogajanje do leta 1965, ko je bil ustanovljen Atletski klub Pomurje Murska Sobota, ki bo 26. februarja 2015 praznoval svojo 5o. obletnico. O tem so prispevke prispevali predsedniki kluba, atleti in atletski delavci. Zbrani so najboljši rezultati peterice atletov in atletinj v minulih obdobjih, prvaki Jugoslavije in člani reprezentance do 1991 in nastopi atletov ter atletinj v reprezentanci Slovenije od 1991–2014, in šport – podatki o uvrstitvah atletov in atletinj med najboljše športnike in športnice Pomurja. Knjižica nam posreduje tudi delovanje Združenja atletskih sodnikov Murska Sobota.
Skupina športnih delavcev se je lotila naloge, da ugotovi začetke atletike na našem področju. Prišli smo do zanimivih podatkov in ugotovili, da je atletika prvič omenjena z ustanovitvijo soboškega Sokola, čeprav takrat še ni bila samostojna športna panoga, sokolsko gibanje pa je vsebovalo vrsto tekmovanj z atletskimi elementi. Torej je najbolje prve pojavne oblike te športne panoge združiti z ustanovnim občnim zborom soboškega Sokola, 18. marca 1920 – hotel Krona (Dobray).
Leta 1936 je Murska Sobota dobila lep športni objekt v Fazaneriji z novim nogometnim igriščem in atletsko stezo, dolgo 330 m, torej prvi objekt za atletiko. Tudi v povojnem času je ta objekt služil za vadbo in tekmovanja, vendar so bili pogoji čedalje slabši in s preureditvijo nogometnega igrišča atletika ostane brez primernega objekta.
Vsekakor knjižica predstavlja pot razvoja atletike v Murski Soboti, lahko pa poudarimo, da so vsi atleti, atletinje, športni pedagogi in atletski delavci vložili veliko napora za razvoj »kraljice športa« v naši sredini, in to ob skromnih razmerah na improviziranih atletskih napravah. Leta 1960 je bil zgrajen in dan v uporabo atletski stadion s 330 m dolgo stezo z ugaski pri soboški gimnaziji (na mestu, kjer je sedaj športna dvorana).
Omeniti moramo, da so se v času, ko še ni bilo nosilca atletske dejavnosti, od povojnih časov pa vse do ustanovitve Atletskega kluba Pomurje 1965. leta, izvajale različne oblike tekmovanj, in to predvsem šolskih ter v okviru društva Partizan. Dobili smo atlete, ki so presegali pogoje v domačem okolju, zato so šli k drugim slovenskim klubom in nas razveseljevali z odličnimi rezultati.
Veliko organizacijsko in strokovno delo je v tem obdobju opravil prof. Evgen Titan: pripravil je načrte za atletski stadion pri soboški gimnaziji z ugaski in je tudi zaslužen za njegovo izgradnjo. Vsem je ponudil nove možnosti za delo v atletiki, zlasti pa kasneje novoustanovljenemu atletskemu klubu. Ker je atletska dejavnost tak objekt potrebovala, smo prof. Evgenu Titanu vsi atleti, atletinje in atletski delavci izjemno hvaležni.
Pogled na celotni razvoj atletike v našem mestu nas lahko navdahne s ponosom. Pomembno vlogo je pri tem odigral Atletski klub Pomurje s svojim 50-letnim vložkom od leta 1965 pa vse do letošnjega leta – 2015. Skozi vadbeni proces, tekmovanja in druge oblike je šlo veliko atletov in atletinj, njihov razvoj so spremljali in nadzorovali številni atletski trenerji, vključevali so se tudi drugi športni delavci. Pomembno delo so opravili tudi predsedniki kluba. Iz vsebine knjižice je možno razbrati veliko imen atletov in atletinj iz različnih obdobjih, zabeleženi so tudi njihovi rezultati, uspehi, veliko jih je svoje zgodbe tudi napisalo in so objavljene. Ugotavljam, da se je trud vseh, ki so prispevali gradivo za knjižico, vsekakor izplačal. V prihodnje bo tistim, ki bi raziskovali opisana obdobja, služilo kot osnova, primerna za dopolnjevanje.
Od leta 1996 ima Mestna občina Murska Sobota primeren atletski stadion s 300 m dolgo stezo, urejenimi potrebnimi napravam, in pokrit z umetno maso. Objekt je veliko pripomogel h kvalitetnejšemu delu in izvajanju tekmovanj, zlasti osnovnošolskih in srednješolskih ter k organizaciji atletskih mitingov in drugih tekmovanj. V letu 2014 so bila opravljena tudi prepotrebna vzdrževalna dela.
Vsekakor pa Murska Sobota, ki bi naj bila regijsko središče, mora dobiti primeren atletski stadion z ustrezno 400 m dolgo stezo in vsemi potrebnimi napravami ter potrebno infrastrukturo. Šele takrat bi lahko organizirali tudi tekmovanja na višjem nivoju; državna prvenstva, mednarodne mitinge ... To je naj bo naša želja za naslednje desetletje---
Atletika je šport, ki je v naši sredini ponudila veliko možnosti za športno udejstvovanje številnim mladim. Veliko jih je bilo v nadaljnjem življenju po atletski karieri zelo uspešnih na svoji življenjski poti in izbranem poklicu.
Hvala vsem, ki ste v tej zgodbi sodelovali!
Pri pripravi knjige je uspešno sodeloval pokojni Mirko Šeruga, ki je bil tekmovalec, trener, sodnik; pripravil je poglavje o statistiki - ter se izkazal pri zbiranju sponzorskih sredstev za knjigo.
pripravil: Ludvik ZELKO
